Omemba: Carmen Rajer

»Položaj starejših je danes precej neenoten, saj del starejših živi aktivno, samostojno in relativno varno, precejšen delež pa se sooča z revščino, osamljenostjo, slabšim zdravjem in omejenim dostopom do storitev.«

»Položaj starejših ljudi v Sloveniji se je v zadnjih letih v nekaterih vidikih izboljšal.«

»Po drugi strani pa se številni izzivi poglabljajo.«

»Zato bi morala država prevzeti bolj aktivno, usklajevalno in preventivno vlogo, ne pa zgolj reševati posledic.«

»Revščina v starosti je torej akumulacija neenakosti čez cel življenjski potek.«

»Menim, da je ključ medsebojno povezovanje in informiranje vseh strokovnih služb v lokalni skupnosti.«

»Eden ključnih izzivov staranja je izguba samostojnosti, ki pogosto nastopi postopno in nepredvidljivo.«

»Revščina v starosti je skupek neenakosti, ki se zgodijo tekom življenja.«

»Nujno je poskrbeti za prenovo obstoječega stanovanjskega fonda in še zlasti za vgradnjo dvigal v več etažne stanovanjske stavbe brez njih.«

»Na Centrih za socialno delo bomo sprejemali vloge, podajali informacije in ugotavljali upravičenost do dolgotrajne oskrbe.«

»Glede na kategorijo, v katero je uvrščen, se bo posamezniku pripravilo načrt priporočenih storitev.«

»Ljudje potrebujejo več od tega, kar je trenutno na voljo.«

»Mislim, da bomo potrebovali kar nekaj časa, da bomo sploh razumeli, kako deluje v praksi.«

»Na tem področju res šepamo, prehiteva nas po levi in po desni.«

»In četudi si danes popolnoma zdrav, boš lahko že jutri potreboval storitve dolgotrajne oskrbe.«

»Če posameznik pride čez vstopni prag oziroma se ugotovi, da je upravičen do dolgotrajne oskrbe, bo razvrščen v eno od petih kategorij.«

»Mislim, da bomo potrebovali kar nekaj časa, da bomo sploh razumeli, kako deluje v praksi, in da se bo implementiral v slovenski prostor.«

»Živimo zelo tempiran delovni čas, živimo zelo stresno, veliko je anksioznosti, raznoraznih duševnih motenj, ki jih takšen način življenja prinaša.«

»Imam torej vpogled v stanje na državni ravni. Sem brez dlake na jeziku. Ko me nekaj zmoti, to povem. Ker prihajam iz prakse in se vsak dan srečujem s temi stvarmi, mi je res težko poslušati, ko mi nekdo prodaja meglo.«

»Naš moto je: da ohranjamo to, kar človek zmore sam, da omogočimo, da znova lahko stvari počne sam, in da mu pomagamo pri stvareh, ki jih ne zmore.«

»Če nimamo občutka lastne vrednosti, potem na dolgi rok otopimo in pustimo, da drugi odločajo o nas, da drugi skrbijo za nas in da dejansko usmerjajo naše življenje. Ko to dopustimo, začnemo stagnirati.«

»Dajmo se vsaj toliko premakniti, da bo imel to izbiro.«

»Dajmo že ta zakon sprejeti. Še noben zakon ni bil idealen, a se je potem popravil oz. dopolnil s podzakonskimi akti. Ne moremo vedno znova rušiti urejanja tega področja, ker da še ni dovolj dober.«